Ta hlastno odpre pismo in ga prečita. Vesel izraz mu šine preko lica, a takoj reče mirno konjarju: »Dobro, to pismo je zame, dobro si opravil.« se hoče odpraviti, a Groga, ki se je bil že od njega v sobo nazaj obrnil, ustavi ga še ter deje: »Nocoj nikamor ne hodi, počakaj tu, morda te še kaj potrebujem.«