Le en krčmar je bil izvzet, eden je imel poleg slabega semnja vendar nekoliko pivcev. To je bil krčmar Vlagar, ki je točil vino in žganje v svoji mali hiši na severni strani, na levem bregu Bistrice. Med vsemi pivci ob tem semanjem dnevu v Vlagarjevi krč mi je bil najbolj glasán Mozól, petinštiridesetleten človek, pa na videz starejši, velike rasti, posušenega lica, a jako živih in iskrih oči, nekoliko zanemarjen v obleki, ali vendar opran in osnažen.