Druga ženska, dosti mlajša od prve, a vendar kakor ona mršava in raztrgana, vrtila je nad ognjem velik lesen drog, na katerega je bil nasajen janjec, da se speče. Ves ta prizor, kateri se je pokazal Tončkovim očem, ko je prišel iz prelaza, imel je nekaj čudnega, divjega, a Obloški ga je moral biti vajen, kajti stopil je v krog ležečih in čepečih rokovnjačev ‒ da so bili to, bralec že davnaj ve ‒ in potipal z dolgo drenovo palico, katero je držal celo ped pod gornjim koncem in, kadar je hodil, postavljal daleč predse, bližnjega možaka po hrbtu, rekoč: »Ali si zopet ti tega bekermana pokumal, Kozobrin?«1 Rekši, pokaže s palico na pol pečenega janjca. Ogovorjeni se obrne in drugi za njim ter z glasnim krikom pozdravijo došlega.