Nekoliko streljajev nad izvirkom Kamniške Bistrice na strmem robu, do katerega je vodila dobro uglajena steza, odpiral se je med visokim skalovjem ozek prehod, katerega je od daleč očesu prikrivalo gosto grmovje. V tem prelazu je oni večer, ko je Mozol pil, klel in zabavljal v krčmi Hudmanove na Rovih, slonel slabo opravljen mož ter nepremično zrl v dolino na edino stran, kjer se je odpirala proti nižavi in od koder je vodila ona steza sem gor. Od zdolaj ni bilo možno ugledati ga, kajti bližnje grmovje ga je zakrivalo; a njegovim očem ne bi mogel nihče uiti, kdor bi bil stopil v dolino.