Jaz bom pa sodniku v nesel nekaj za spomin.« Rekši, se pripogne in naglo, kakor bi trenil, odreže mrtvemu desno roko na podpestnem členu ter jo spravi v malho. Malo trenutkov pozneje bilo je zopet vse tiho in mirno po samotni kolovški dolini; mesec, ki je prilezel počasi čez hrib, obseval je Mozola, kateri je ležal krvav, mrtev v cestnem prahu pri starih jesenih.