Tako sta dospela blizu ovinka, kjer so stali na desni in levi kraj pota stari jeseni. Tu se stisne skrivni zasledovalec v visoko travo ter zapiska glasno na prste, dvakrat zaporedoma. Mozol se obrne, a ko nič ne vidi ‒ noč ni bila ravno temna ‒ hoče dalje; a vendar še enkrat nogo ustavi.