Spotaknil se je večkrat, ko je lezel čez grič pri rovski cerkvi, a ko je prišel na cesto, ki vodi po ozki dolini proti gradu, stopal je hitro, akoravno sta ga nogi včasi na stran zanašali. Ko je v svoji jezi do rokovnjačev in lakomnosti po obljubljenem denarju korakal dalje, ni opazil, da se je takoj za njim izpod kozolca Hudmanove zmuznil nekdo, ki mu je sledil sedaj kakor senca čez grič mimo cerkve in potem v dolino. Bil je bosopet človek majhne postave, ki se je pa sedaj, ko je dospel na cesto, stisnil v kraj na travnik in s sključenim hrbtom tiho kakor šel za.