Rekši, nastavi kozarec in stori prvi požirek; a do drugega ni mogel, kajti, katerega je bilo vino tudi že malo razvnelo, udari s koščeno pestjo po mizi, daje odskočilo vse, kar je bilo na njej, ter zavpije na vse grlo: »Hudič je, pravim, hudič, a ne zet, ne prijatelj! Rokovnjač je, sam živ rokovnjač; če ga hudič ne vzame, ni za nič več in drug se mora narediti!« je postavil nehoté kozarec zopet na mizo ter nekako plašno pogledal razburjenega.