Rokovnjači so imeli svojo staro, dobro organizacijo, opirajočo se na strogo disciplino in vražno vero. Imeli so redne glavarje, znali so svoje mreže razpletati po celi deželi in tisti, ki so bili v zadrugo popolnoma sprejeti, imeli so celo svoj jezik, to je, mnogo besedi med seboj ustanovljenih, katerih nihče drug v njih pomenu ni razumel. Ta jezik je prilično mnogo še do današnjega dne ohranil se, in sicer nekoliko v spominu naroda, največ pa v zapiskih kriminalnih.