Aha, in sedaj že vsi štirje stoje ob ograji. Košata in Tulpa in in pričakujejo črnolasce nič manj nestrpno, kakor bi se vračala njih lastna odprava, katero so imeli že za zgubljeno in niso več upali, da se še kdaj vrne. In kakor bi vedeli, da pridejo, so se še vsi štirje bogato oblekli.