Pod noč se je sesula v velik kup žerjavice. Okrog nje so vzplapolali številni ognji, nad katerimi so družine Ostrorogovcev na ražnjih pekle zaklano živino. V brezmejno planjavo pa so se zgubljali žalostni glasovi strun in zategla pesem, ki je poveličevala velikega bobra, razumnega in gospodarnega Ostrorogega, jokala za očetom in dedom in pradedom in očakom in žalovala za slovitim lovcem in mogočnim glavarjem.