Manjkalo mu je pa hudo Jezerne Rože. Čeprav se je, največkrat ponoči, molče menil z Vekovečno materjo in s kostmi belega bobra, pa tudi vedno še z duhom svoje lastne matere Skalne Zvezde, ni nikogar imel, s katerim bi se mogel od ust do ust porazgovoriti o stvareh, ki so ga skrbele. Saj Zorni nič ni mogel reči.