Z mesta se pa ni premaknil. Ostrorogi, ki je v svojem življenju zmogel že marsikaterega tura, je stal v rogovili hrasta in molče gledal na sredo ograde. Ponosno dvignjena glava z rogovjem, kakršnega še ni videl, velikanska postava, poraščena s temnorjavo, pod vampom pa sivkasto skodrano dlako, in belkast pas vzdolž vsega hrbta so ga dražeče mikali.