Visoki in široko razprti naprej nagnjeni sivkasti, na koncih pa črni rogovi, so mu grozeče poblestevali v opoldanskem poznojesenskem soncu. In venomer se je s krvavimi očmi oziral nazaj, kakor bi izzival, naj se mu približa kdo, če si drzne tvegati. Zožujoča se tuljava zavračnega plotu je zgostila gonjače, da so hodili v dvojni vrsti.