Za dva sulice daleč se je ves rjav, z visoko dvignjeno glavo korakoma umikal vrsti gonjačev. Visoki in široko razprti naprej nagnjeni sivkasti, na koncih pa črni rogovi, so mu grozeče poblestevali v opoldanskem poznojesenskem soncu. In venomer se je s krvavimi očmi oziral nazaj, kakor bi izzival, naj se mu približa kdo, če si drzne tvegati.