je gledal iz svojega skrivališča za njimi, dokler niso zginili za prvim okljukom. Previdni mladec je pa še malo počakal, preden je stopil, visokorasel, kakor je bil, na odprti prod. »Ha, ha, ha!« se je oddahnil Oprezni in se hkrati zadovoljno nasmejal: »Hrisá ‒ zlato ‒!« se je začel razgledovati.