Posvetilo je tudi skozi odgrnjeni vhod koče prav na ležišče Brkatega Soma. »Hhhahrmmm ‒!« Brkati je zakašljal in odprl oči. Pridvignil je snežnobelo osivelo glavo, potrepetal s trepalnicami pod košatimi obrvmi, zavzdihnil in z opešanim glasom poklical: »Jelša!« Črna se je naglo obrnila od ognjišča in pristopila k ležišču v kotu: »Kaj bi rad, gospodar?« Som se je trudoma dvignil, da je sedel na ležišču: »Vstati mi pomagaj in ven na mostišče me pelji.«