Raz mostišče navzdol sta prišli Ovca in Črna Jelša. Vsi so obmolknili. Kakor bi je še prav nič ne težila leta, je Ovca sama in z lahko nogo stopila v Somov drevak in pričela iz lončene posode sipati po njega dnu pepel, ki ga je bila ponoči nažgala na ognjišču poleg mrtvega glavarja iz vseh vrst lesov in iz tajnih zelišč in posušenih korenov.