Zapodil je drevake po Dravinji navzgor, jih v enem samem dnevu prenesel za sedanjo Konjiško goro iz enega vodovja v drugo, jih pehal po nizkih potokih navzdol, dosegel na ozkem okljuku Savinjo ‒ mesto Celje stoji dandanes tam ‒ in naglo zdrsnil skozi tesni do. Odpočiti možje in mladci so se gnali, da so kar tekmovali med sabo. Za ledeno mrzlo vodo, po kateri so dokajkrat morali, so se komaj menili.