Zamišljeno je zrl za svetlikajočimi se valovi, ki so od tu naprej hiteli nekaj časa med dokaj visokimi, prav do vrha z goščavami obraščenimi hribi, naravnost proti podsoncu. Kasneje so zavili bolj na jutranjo stran in mu zginili izpred oči. Tam zadaj nekje ‒ petkrat se je že od takrat napolnila in spet ugasnila luna ‒ je bil prvo noč pristal s svojimi drevaki.