»!!!« je šlo od ust do ust po vsem kolišču in v vse koče in prišlo na ušesa tudi Presukanemu. Pohitel je ven na mostišče in videl Zorno, ki je s polnim puščic na hrbtu krepko zamahovala z negodnimi mladci vred z veslom in vodila drevak proti plitvini za Brdom. je zasikal kakor gad v precepu, ki bi rad pičil, pa ne more. Drevaki, eden izmed novih težkih in dva stara lažja, pa so veselo drseli po jezerni gladini, ki jo je pravkar obsijalo sonce.