Bomo vsaj njegovih nagajivih muhavosti za vselej rešeni.« V besedo je posegel Ris, čeprav ni imel navade, da bi se vtikal v pogovore gospodarjev: »Lepo se nama zahvali Ostrorogi, če niti s prstom ne ganeva, da mu rešiva iz razbesnelih valov odraslega sina. Pa kakor veš, ukazuješ ti.«