Košata in Tulpa sta pa kaj dobro znali iz njega vleči besede. Ni dolgo trajalo, ko je pričel bruhati iz sebe, da Zlate Perunike noče, da si bo že vzel tisto za ženo, katera bo njemu všeč, in da nikomur nič mar ni in da njemu nihče ne bo ukazoval, najmanj pa smrkavi, še manj pa hlapec, Pegasti Ris. in Tulpa sta mu hiteli pritrjevati, ga še bolj spodbadali in si naskrivaj pomežikovali. Čim večkrat je nagnil Presukani vrč, tem manj oblastna se mu je zdela Košata, Pisana Tulpa pa čedalje bolj prikupna.