»No, prav!« je čez čas pristal, stopil po orožje in risji in odveslal proti prelivu med prvima otokoma. Ko je njegov drevak izginil, je pa od kolišča Ostrorogega odrinil tudi Ponirek. Mu je Jezerna Roža naročila, naj gre in neopaženo opazuje, kod bo hodil Presukani. Ponirku se je to naročilo še dokaj bolj imenitno zdelo, kakor da bi doma na kolišču smel ukazovati ženskam in otrokom.