Pa je posodje ‒ zahvaljen bodi veter ‒ ki je bilo prvo narejeno, že toliko potrdelo, da je mogla začeti vrezovati okraske. Sedla je zopet na kol, položila poleg sebe nekaj koščenih šil, debelejših in tanjših in bolj in manj ostrih, v roke pa je vzela dvoje okroglih kamnov, prinesenih s prodov. Najprej je vrč od znotraj in od zunaj zgladila.