Od nekod je priletela jata belih galebov in se spustila na vodo komaj za lučaj kamna daleč od kolišča Brkatega Soma, ki je že ves dan in eno celo noč z zaprtimi očmi in odet z medvedjim kožuhom nepremično ležal na svojem ležišču, kakor bi se dodobra hotel odpočiti za daljno pot, s katere se nikoli več ne povrne. Na ognjišču je ves ta čas plapolal ogenj, da se mrtvi gospodar naužije čim največ svetlobe, preden zavesla v večno temo. Daleč za belimi prodovi je sonce osvetlilo zasnežene vrhove Grintovcev.