V sončnem jutru, prepojenem z vonjem cvetja, po katerem so se obešale čebele, je zamikalo tudi Zagorelega in Črnega, da sta odveslala iz zaliva pod skalno sotesko na odprto jezero. In je kar samo po sebi tako naneslo, da sta začela ravnati drevak proti kolišču Ostrorogega. Že precej časa nista bila več tam, pa se je mladcema obema stožilo vsakemu po svoji dvojčici.