»Čuuuk ‒ Čuuuk ‒ Čuuk ‒.« Redko meglo, ki je zjutraj ležala nad Velikim jezerom, je sončna gorkota kaj kmalu dvignila in jo zgostila v svetel, ki se je sedaj visoko izpod neba ogledoval v vodni gladini. Iz prekopanega laza na Brdu se je pa pričelo vlažno kaditi.