Neokretni se je naslonil na ograjo mostišča in gledal za Ostrorogim, ki je v večernem somraku kakor puščica drsel v svojem lahkem drevaku po jezerni gladini naravnost proti prelivu med prvima otokoma. Ne, res ni bil več jezen na brata. Zdelo se mu je celo nespametno, da je sploh kdaj bil.