Tišino je presekal Presukani, ki je vso pot prav doslej trdovratno molčal. Prijel je Ostrorogega za in krotko spregovoril: »Oče!« je pogledal, kakor bi ga hotel z očmi prebosti. Preden pa je mogel nad mladcem zarjuti, naj molči, je Presukani kakor zaprosil: »Oče!