Ostrorogi se je od nestrpnosti tresel in razmišljal, kaj naj ukrene. Že je pričel počasi dvigati lok, da izstreli puščico kar na dobro srečo, pa mu je kakor nalašč zakril še tisto malo lune, kar je je bilo. Isti hip se je pa tudi domislil, da bi morebiti lajanje le privabilo krvi žejno vsaj na rab tolmuna.