Rega, rega, rega, rega, rega, rega ‒ Iz globokih zarez na gosto po jezeru razpoloženih srčastih listov so odgnali na mesnatih debelo nabrekli popki, se dvignili nad vodo in se razpustili v velike in dišeče bele, in v nevonljive, za spoznanje manjše rumene cvete. Zeleni otoki in otočki so bili videti, kakor bi jih bil zapadel sneg.