Jezerna je prijela Ostrorogega za golo in ga še naprej pogovarjala: »Meni pa vse nekaj pravi, da jaz nikoli ne bom, in da bom prej, kakor misliš, tvoja. Ti samo reši Sinjeoko, ki na nič drugega ne misli več, kakor samo še na Udarnega Jalana, in naju komaj sliši, kaj se pogovarjava.« »Pa prav zares,« je pritrdila Kodrolaska.