Sinjeoka si je obrisala solze, ki so ji bile od samega smeha stopile v oči, si popravila bronasto zapestnico in porožljala z nizom svetlih školjk, ki jih je imela obešene okrog vrata. »Si ga, si ga. in Soma in še mene povrhu, ko nisem pregledal tvojih zvijačnosti, katere si zganjal zadnje dni. In bi jih nikoli ne, da nisi sedaj sam povedal.«