Tisto noč, ko je šel na vojsko, je njegova žena vso noč prečula, molila in jokala. Videla je, da si ne more pomagati, tolažila se je in vedno prosila, da bi mož na vojski srečo imel, da bi ne bil ubit. K sebi je vzela pošteno gostjo, da je pomagala za dvojčke skrbeti in potrebna dela opravljati.