Zato so ga tudi vsi revni tistega kraja Če očeta imenovali in vedno zanj molili.
Nekega dne ga je obiskal nekdanji prijatelj, katerega je škof več dni pridržal, da sta se o nekdanjih časih pogovarjala, kako jima je bilo nekdaj hudo, zdaj pa obema dobro. Ko se graščak spet na pot proti domu spusti, ga škof spremi do ceste; škofija je bila dobro uro od velike ceste.