Dokler sem hodil, sem pri dobrih ljudeh kaj dobil, zdaj pa sem sirota, ne morem se ganiti iz postelje, nikogar ni, da bi mi kaj pomagal. O, Bogu se usmili,« je začel zdaj bolnik jokati, »z grozno nadlogo me je Bog obiskal, vse me je zapustilo. Imel sem ljubega prijatelja, po imenu, on mi je vsak dan prinesel jesti, kar je sam pristradal, in mi je večkrat prestlal.