Medtem so Avguštinovi starši pomrli in zdaj je bil tako reven, da je živel v Gradcu le iz dobrot očetovih prijateljev, kateri so mu v šolah pomagali. Cela tri leta je bil vesel, lepo rejen in zal mladenič. Vedno je hvalil, da mu je tako dobrega očeta namestil, ker svojega pravega očeta nikoli ni poznal.