Še tisti mesec, ko so vzeli v vojake, je moral iti z drugimi vred na Špansko in se je moral tam vojskovati z ljudmi, katerih nikoli ni poznal, in za take, ki mu nič mar niso bili. Zato je vedno natihoma zdihoval in prosil za srečo, da bi ostal pri življenju in da ga v tuji deželi ne bi ubili.
Prvi dan, ko so se Francozi udarili s Špajoli, je bil ubit generalov osebni služabnik.