To mu je bilo meč v srce, nevoščljiv je bil, torej je ravno tako grdo gledal kakor svojega brata Abela. V srcu ga je čez vse sovražil, rad bi ga bil v žlici vode utopil, ko bi bilo mogoče; vendar se mu je k videzu po hinavsko prijaznega kazal, skrivaj pa vedno iskal, da bi ga zlepa od hiše spravil, toda ni bilo mogoče. Ko pa je za velikega služabnika storil, se je nevoščljivost še bolj vnela in jeza mu je kipela iz srca.