Vrziva vse orožje od sebe in pojdiva naproti prosit, da naju pri življenju puste.« Storila sva, kakor je rekel, in so naju dali z drugimi vred v temne, globoke jame rudo kopat, kjer se nama je grozno hudo godilo, vendar sva hvalila, da sva pri življenju ostala. V najinih nadlogah sva drug drugega tolažila in vedno prosila, da bi se naju usmilil in nama to srečo dodelil še kdaj domov priti.