Kupit pošljem njegove kosti ali pa sama grem ponje, da bo vsaj mrtev zraven mene prebival. ker te sreče nimam, da bi ga še živega videla. Oh moj, oh moj!« je vzdihovala na glas gospa Kordula. »Zakaj me nisi ubogal, saj sem ti naprej povedala, da se ti bo kaj takega zgodilo.«