Pridi ... snubi ... saj veš, da bi tudi jaz rajši danes ko jutri ... !« ni vedel, kaj bi rekel, tako so mu podkurile njene vdane besede; božal ji je roko in jo z očmi požiral vso. Raj sreče se jima je odpiral na stežaj, molče sta se gledala in poslušala utrip srca. »Kaj pa, če se oče res upro,?« se je vendarle še bala.