V sobici je poknilo, okenska linica se je odrinila, iz teme se je nasmehnil obrazček: »I, kaj pa slepuriš todkaj?« »Lepa si, srce mi rjove po tebi, vse misli in želje te iščejo dan in noč ‒ nič več nisem mogel strpeti, kar priti sem moral, da te vidim, ... «