Oči so ji izstopile in obstale na zvezdah, telo ji je krčevito drhtelo, iz ust so ji hropele sprva tihe, nerazločne, potlej pa glasne, zategovane besede. Možje so otrpnili od strahu, še dihniti se nihče in upal; pogled, debel in plah, jim je obstal na, ki jo je tresel drget, da se ji je lomil glas. »Glejte, o, glejte, vi, ki ste ubogi in ponižani ...