»Le stoj, Tončkinega očeta vprašajva, pa boš videl, ali je po volji tudi njemu.« A je bil novice kar vesel in je dejal: »Če je izbirala in izbrala, mi je dati le še blagoslov, a kolikor ne zmorem tega jaz, naj brž opravi ‒ kako mu je že ime zdaj? ‒ pater. Radohovina je pred sto leti Trlepovini dala hčer, zdaj naj ji starobitna domačija iz Malega to vrne s sinom Francetom!« Zdaj se je tudi gospod prismolil ob. »Minkec, ali si huda?« jo je poredno ogovoril.