Ob kmetavsa se krepostna meščanka še v mislih ne spotika,« je krojač pačil govor in še iskal besedi, ki si jih je nalovil pri gospodi. »Zato jo rači pustiti na miru, goba žejna!« »A ti, suhoritec, ki te vsega ni za dobro mojo pest, lepo na miru pusti kmetavsa, ki ti noče nič!« je rasel izza mize.