Iz stranskih vrat je zdajci prišla mlada krčmarjeva hči, ki ji je bilo streči žejne goste, in se za trenutek vedečno zagledala v nenavadnega gosta. »Vina prinesi prej, devica zamudna,« je pisar ukazoval, kakor bi sedel na prestolu, »potlej se spogleduj z mojim prijateljem svobodnjakom!« » pusti lepo na miru!« je godrnjavsnil krojač, mlad, slabičen človek, a čednega obraza in belih, gosposkih rok.