Zdaj je počasi segel v žep ozkih irhastih hlač in žejnemu možu milostno pomolil srebrni denar: »Nate, da vsaj danes, kakor sem prej rekel, žejni ne boste!« Pisar se mu je globoko priklonil in pogoltno v pest stisnil veliki denar. »Precej pojdem in preskrbim, da baron Thurn še to uro zve za vaš imenitni obisk, gospod!« se je sladkal tudi gospodu.