Preden sta se gospod in očedila in pripravila, ju je uslužni pisar, tudi sam prazničen, že čakal.
Ko so počasi šli v cerkev, se je gospod čudil mnogim mnogim tujim vojščakom, ki so leno postopali ali pa v krčmah hripavo vreščali neznane pesmi. »Deželni glavar jih zbira,« je pisar dopovedoval; »pošlje jih nad tlačane, ki se menda kanijo upirati.«